Kratica: CROSUSMOB
Proračun projekta: 1.515.399,00 EUR
Proračun PI: 150.000,00 EUR, od tega 80 % financirano iz ERDF
Trajanje projekta: 1.4.2024 – 30.6.2028
Program: Interreg Europe
Dodatne informacije o projektu: https://www.interregeurope.eu/crosusmob
Projektni partnerji:
Regional Government of the Basque Country https://www.euskadi.eus/inicio/
Aachener Verkehrsverbund https://avv.de/de/
Province of Drenthe https://www.provincie.drenthe.nl/
Institute of Traffic and Transport Ljubljana https://prometni-institut.si/
KTI Hungarian Institute for Transport Sciences and Logistics https://www.kti.hu/en
REGION PROVENCE-ALPES-CÔTE D’AZUR https://www.maregionsud.fr/
Euskal Trenbide Sarea (ETS) https://www.ets-rfv.euskadi.eus/inicio/
Dober in konkurenčen javni potniški promet ima pomembno vlogo pri koheziji regij in držav, katere cilj je povezati glavna mestna središča. Vlaki so hrbtenica javnega prometa, medtem ko mestni avtobusi in tramvaji zagotavljajo povezave znotraj glavnih mestnih središč, regionalni vlaki in avtobusi pa povečujejo dostopnost oddaljenih območij.
Konkurenca avtomobilu postane veliko težja na čezmejni ravni, kjer se pojavi več političnih, tehničnih in upravljavskih težav.
Izziv javnega potniškega prevoza na dolge razdalje in čezmejnega prevoza temelji na potrebi po ponudbi konkurenčnih rešitev „od vrat do vrat“ v regionalnih okvirih, ki temeljijo na znanju in najboljših praksah med partnerji.
Izziv projekta je povečanje čezmejnih prevozov, saj je le 7 % železniškega potniškega prometa čezmejnega, med letoma 2001 in 2019 pa se je število vseh prevozov čezmejnih prevozov povečalo za 1 %.
Splošni cilj projekta je izboljšati lokalne, regionalne in nacionalne politike za odpravljanje ovir za čezmejno mobilnost.
Podcilji projekta:
- vključiti prometne strategije za čezmejno mobilnost v lokalne, regionalne in nacionalne strategije, da bodo odražale potencial in potrebe,
- povečati število čezmejnih potnikov kot aktivnih akterjev pri razvoju novega trajnostnega, podnebno odpornega, inteligentnega in intermodalnega prometa,
- omogočiti, da trajnostni promet postane enostavna izbira (ustrezne cene, vozni redi, povezave),
- zagotoviti zadostno razpoložljivost vlakov, vagonov in lokomotiv, pospešiti posodobitev infrastrukture, digitalizacijo in interoperabilnost.
Politika:
Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 postavlja prometni sektor kot ključno prednostno nalogo nacionalnega razvoja. Vendar pa ima sedanji instrument politike precejšnje vrzeli pri obravnavi čezmejne mobilnosti. Strategija sicer poudarja pomen čezmejnih povezav za rast obmejnih regij, vendar nima celovitega okvira in konkretnih ukrepov za razvoj takšnih povezav na nacionalni ravni. Kljub izzivom slovenski regulativni okvir zagotavlja mehanizem za financiranje čezmejnih storitev javnega potniškega prometa. Krepitev tega instrumenta in njegova uskladitev s širšimi strateškimi cilji sta ključnega pomena.
Potrebna je revizija Strategije, da se čezmejni javni potniški promet vključi v njene ukrepe in uskladi s posodobljenimi nacionalnimi podnebnimi cilji v okviru Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije n Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji.
Izboljšane storitve čezmejnega javnega prevoza bi lahko pomembno prispevale k trajnostnemu prometu in pomagale pri doseganju podnebnih ciljev Slovenije.
Pretekli dogodki
Prvi obisk na terenu v Baskiji
Interreg CROSUSMOB terenski obisk je omogočil dragocen vpogled v čezmejno mobilnost v Baskiji. V dveh dneh so udeleženci dobili vpogled v najboljše prakse, inovativne rešitve in skupne prometne projekte. Prvi dan se je začel v Bilbau s pregledom baskovskega železniškega sistema, ki mu je sledil obisk postaje Atocha v Donostii-San Sebastianu, kjer so preučili intermodalnost. Po kosilu v Irunu so se razprave na postaji Hendaye osredotočile na čezmejno interoperabilnost. Drugi dan je potekal seminar o metodologiji, medsebojni pregled in tematska delavnica, ki se je zaključila s sestankom usmerjevalne skupine za uskladitev prihodnjih ukrepov. Ta obisk je združil praktično učenje s strateškim načrtovanjem za doseganje ciljev regionalne mobilnosti.
Drugi obisk na terenu v Aachnu (Nemčija)
V okviru EU projekta CROSUSMOB je AVV (Aachener Verkehrsverbund) gostil 23 strokovnjakov za mobilnost iz različnih obmejnih regij po vsej Evropi. Ti strokovnjaki iz Slovenije, Španije, Madžarske, Francije in Nizozemske so poleg AVV in Euregio Meuse-Rhine partnerji v projektu „CROSUSMOB“, katerega cilj je izmenjava izkušenj in rešitev za izzive v čezmejnem javnem prometu. Ta izmenjava partnerjem omogoča, da uporabijo preizkušene pristope iz drugih regij, s čimer prihranijo čas in finančna sredstva. Na primer, spoznanja AVV o razvoju interoperabilne čezmejne prodaje vozovnic so bila za vse udeležence še posebej dragocena. Med dvodnevnim obiskom regije Euregio Meuse-Rhine so gostje dobili celovit pregled čezmejnih povezav v regiji. V programu so sodelovali tudi mesto Aachen, dežela Limburg, Arriva Nizozemska in go.Rheinland. Med najpomembnejšimi točkami obiska je bila vožnja z vlakom čez tri države in obisk vladne stavbe v Maastrichtu.
Tretji terenski ogled v Ljubljani (Slovenija)
Ljubljana, 17.–18. september 2025 – Projektni partnerji in deležniki so se zbrali v Ljubljani na dvodnevnem terenskem obisku, posvečenem izboljšanju čezmejnega potniškega prometa. Dogodek, ki ga je gostil Prometni institut Ljubljana, je združil strokovna predavanja in praktično izkušnjo nove železniške povezave med Slovenijo in Avstrijo.
Prvi dan so sodelovali predstavniki Slovenskih železnic, DUJPP in EGTC Future Paths ter predstavitev pilotne aktivnosti projekta NUTSHELL za boljše usklajevanje voznih redov. Udeleženci so se nato z novim vlakom Stadler peljali čez Karavanški predor, kar je ponazorilo napredek v mobilnosti med Ljubljano in Beljakom.
Drugi dan je bil namenjen razpravam med partnerji. Institut je predstavil stanje čezmejnega prometa v Sloveniji, KTI je delil rezultate regionalnih analiz, vodilni partner pa je predstavil napredek pri vodenju in komunikaciji projekta. Obisk se je zaključil s skupno zavezo za trajnostne in dostopne rešitve čezmejnega prometa po Evropi.
Sestanki deležnikov
Prvi sestanek deležnikov
Prometni institut Ljubljana je 31. marca 2025 organiziral spletno srečanje za regionalne deležnike na platformi MS Teams. Namen srečanja je bil spoznati deležnike, ki so vključeni v čezmejni promet, in si ogledati stanje na področju čezmejnega prometa v Sloveniji.
Na srečanju so bile obravnavane naslednje teme:
- Predstavitev projekta CROSUSMOB
- Pregled trenutnega stanja na področju čezmejnega potniškega prometa v Sloveniji
- Izzivi in ovire v čezmejnem potniškem prometu v Sloveniji
- Pregled preteklih in načrtovanih projektov čezmejnega potniškega prometa v Sloveniji
Na srečanju zainteresiranih strani so bili v ospredju problemi in izzivi, povezani s čezmejnim javnim potniškim prometom v Sloveniji in sosednjih državah. Predstavniki različnih institucij, vključno z Ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami, so sodelovali v razpravah o težavah pri usklajevanju voznin, voznih redov in infrastrukture v državah članicah Evropske unije.
Udeleženci so poudarili ključno potrebo po mednarodnih sporazumih in tehničnih dogovorih, ki bi olajšali vzpostavitev in izboljšanje čezmejnih avtobusnih in železniških povezav. Predstavljeni so bili konkretni primeri tekočih pobud in izzivov, zlasti glede železniških prog, ki povezujejo Slovenijo z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. V razpravi so bila obravnavana tudi prizadevanja za izboljšanje interoperabilnosti in ekonomske upravičenosti teh čezmejnih storitev.
Drugi sestanek deležnikov
Ljubljana, 9. september 2025 – Prometni institut Ljubljana je na sedežu Slovenskih železnic organiziral drugo srečanje regionalnih deležnikov v okviru projekta CROSUSMOB. Namen srečanja je bil pridobiti povratne informacije o okoljskih vidikih trajnostnega čezmejnega prometa ter vključiti deležnike v analizo »Občutljivost za okoljsko trajnost«.
Ključne točke razprave:
- Pomanjkljivo regionalno in čezmejno načrtovanje ter preoptimistične prometne napovedi.
- Centralizacija razvoja in prometa okoli Ljubljane, kar negativno vpliva na podeželska območja.
- Okoljski ukrepi so ključni, a večina predlaganih še ni bila izvedena – pričakovani premik prometa z cest na železnice je ocenjen na le 9 %.
- Izzivi čezmejnega potniškega prometa, zlasti v ruralnih območjih in finančne ovire.
- Zgodovinski kontekst: v preteklosti je bil čezmejni promet bolj dostopen, danes pa pomanjkanje javnega prevoza sili ljudi v uporabo avtomobilov.
- Primer dobre prakse: električni avtobusi med Gorico in Novo Gorico.
- Načrti za baterijske in vodikove vlake – obetavna prihodnost, a z izzivi glede varnosti in financiranja.
- Okoljski vidiki v prostorskem načrtovanju ostajajo izziv, z osredotočenostjo na cestni promet.
Srečanje je prispevalo dragocene vpoglede za nadaljnjo analizo okoljskih vplivov v okviru projekta CROSUSMOB.
Prihajajoči dogodki
- pomlad 2026: Četrti terenski ogled na Madžarskem
- t.b.a.: Tretji sestanek deležnikov
CROSUSMOB is implemented in the framework of the Interreg Europe programme and co-financed by the European Union.
